lokacija ljubljana, slovenija datum 1998 - 2004 program javno / kulturno naročnik mestni muzej ljubljana
površina 1500 m2 cena 6,700,000 eur tip natečaj 1.nagrada status zgrajeno
Mestni muzej Ljubljana

Projektiranje 1998-2000

Gradnja 2000-2004

Projekt je vključeval prenovo in razširitev Turjaške palače, ki se nahaja v središču zaščitenega starega mestnega jedra Ljubljane. Turjaška palača je ena najpomembnejših ohranjenih predbaročnih stavb v Ljubljani. Za strokovnjake je zanimiva tudi zato, ker se nahaja na zanimivem zaščitenem arheološkem najdišču, zato so med pripravo na obnovo na tem območju potekala obsežna arheološka izkopavanja. Palača in parcela, na kateri stoji, imata bogato zgodovino, ki sega prek srednjega veka in antike vse do predzgodovinskih časov. Vsako obdobje je pustilo svoj pečat. Namembnost stavbe se je skozi zgodovino večkrat spremenila, zato obstoječa organizacija tlorisa ni bila primerna za program muzeja. Prostori so bili povezani v labirint ali pa so bile povezave med njimi prekinjene. Ob razpisu natečaja je bila stavba v zelo slabem stanju in skoraj na robu propada. V preteklih letih so se v njej nahajali arhivski prostori, knjižnica in manjši muzej. Razpadajoča zgradba ni več mogla ustrezno predstavljati vseh programov. Naročnik, Mestna občina Ljubljana, je želel, da se v celotni stavbi zasnuje mestni muzej, poleg tega pa je zahteval, da so arheološki elementi pod palačo in dvoriščem na ogled javnosti. 

Obstoječa palača
Obnova obstoječe palače je obdržala značilnosti meščanske srednjeveške palače, tj. povezanost sob, notranje kamnite elemente, kot so stebri, okviri, ograje in stopnice, ter lesene elemente oken, vrat in parketnih tal. Poleg tega pa je bil muzej posodobljen z nujnimi inštalacijami, kot so centralna kurjava, naprave za nadzor vlage, požarni senzorji ipd.
Naš poseg je predlagal spuščen stop, ki bi povezoval vse sobe v obliki spirale in popeljal obiskovalca na krožno pot po stavbi. Palača ima bogato zgodovino in elemente, ki datirajo v različna obdobja, s katerimi se je stavba prilagodila spreminjajoči se namembnosti. V sodelovanju s konzervatorji smo predlagali, da se ti odstranijo, tako da lahko obiskovalci uživajo v prvotni zasnovi stavbe, zato so bili elementi, kot so zaprte arkade in pokrit atrij, ki so bili dodani pred kratkim, odstranjeni. Razstavni prostori so bili ohranjeni v obstoječi velikosti v skladu s konzervatorskim programom.

Razširitev
Pred obnovo se je domnevalo, da je bilo pod dvoriščem in notranjim atrijem bogato arheološko najdišče. Ker pa pred izkopom natančna lokacija in obseg nista bili znani, je moral biti ta del projekta prilagodljiv. Predlagana rešitev je vključevala klet z odprtim tlorisom in prilagodljivo statično strukturo, načrtovanje razširitev in spodnjih prostorov pa je zato potekalo hkrati z arheološkimi izkopavanji. Arheologi so odkrili predzgodovinske grobove iz časa 1000 do 800 let p.n.š., ostanke rimskih stavb in eno glavnih cest, ki je povezovala antično mesto Emona z drugimi mesti Rimskega imperija. Cesta, ki je bila zgrajena na začetku 1. stoletja n.š., je bila široka skoraj osem metrov. Palača se je torej nahajala na križišču nekdanjega antičnega mesta oziroma ob njegovih vzhodnih vratih in mostu čez Ljubljanico. Dejstvo, da se je cesta ohranila do zgodnjega srednjega veka, je imelo velik vpliv na zasnovo srednjeveškega mestnega jedra.
Načrt je predvideval, da se izkopavanja na ravneh, kjer so najdeni kakovostni ostanki, zaustavijo in da se elementi obdržijo in situ. Zato je muzejska kavarna na prvotnih srednjeveških kamnitih tleh, en meter pod tem delom pa je na ogled del antične ceste, pod katero je del rimske zgradbe. Še niže se nahaja tudi plast iz časa predzgodovinske Ljubljane, kjer je bilo najdenih več grobov. Ker plasti kažejo razvoj mesta skozi zgodovino, se pot obiskovalca začne v predzgodovinskem obdobju tri metre pod najnižjim nadstropjem in se nato spiralno nadaljuje po zgodovinskih plasteh, nad katerimi se dviga streha, prav tako v obliki spirale. Streha hkrati tvori tudi tla razdeljenega dvorišča, ki se dviga in ustvarja nekakšen amfiteater.

Staro in novo je simbolno povezano s spiralo, krožno potjo obiskovalca, ki lahko tako opazuje elemente različnih obdobij.
Pot obiskovalca
Prva spirala: ogled se začne tri metre pod najnižjim nadstropjem, kjer se je nahajala Ljubljana v prazgodovini. Ker se je raven tal skozi zgodovino postopoma višala, se pot dviguje do rimske dobe, ki jo predstavlja prvotna rimska cesta, in nato nadaljuje do ravni srednjeveške in baročne Ljubljane, na kateri se nahaja muzejska kavarna, nato pa se vrne v pritlično avlo. Arheološki ostanki so bili ohranjeni in situ, prestavljen ni niti en kamen. Tla dvorišča se razcepljajo in vzpenjajo v skladu s potjo in položajem rimske ceste ter predstavljajo streho nad arheološkimi plastmi. 
Druga spirala predstavlja streho nad ostanki od ravni treh metrov pod prvo ravnjo, ki se dviga nad dvorišče in postane balkon, ki ponuja razgled na dvorišče in palačo.

Tretja spirala se nadaljuje v notranjosti palače na ravni štiri metre na pritlično ravnjo kot balkon z razgledom na glavno dvorano. Ko se povzpnemo po starem stopnišču, se spirala prelevi v spuščen strop (na +7,5 m), kjer se nahaja celotna servisna infrastruktura: uravnavanje temperature in vlage, nadzor na osvetljevanjem in sistem za zvočno in požarno zaščito. Spirala se nadaljuje skozi sobe in popelje obiskovalca po razstavi. 
Enaka zasnova se ponovi na naslednjem nadstropju (na +12,5 m).
Strop v obliki spirale obiskovalca vodi tudi skozi prvotne sobe do najvišjega nadstropja in nazaj do vhodne avle.
Turjaška palača, ki stoji na jugozahodnem delu Novega trga, je iz 14. stoletja. Arheološke in stavbne raziskave so pokazale, da so do 17. stoletja tloris palače narekovale tri starejše strukture, ki so se nahajale na tem mestu pred 16. stoletje. Prva zgradba, dokumentirana v arhivih, ki je tvorila jedro poznejše Turjaške palače, je iz leta 1547. Baron Herbert VII Turjaški je stavbo kupil leta 1575. Dvonadstropna vogalna stavba na križišču Gosposke in Salendrove ulice je bila v obliki črke L in je imela renesančne značilnosti. Vendar je za pomembno plemiško družino stavba kmalu postala premajhna in zastarela. Leta 1650 se je grof Janez Andrej von Auersperg odločil zgraditi novo palačo. Obsežna gradnja, ki jo je vodil Francesco Rossini, kranjski arhitekti in gradbenik, je potekala med letoma 1654 in 1658. Grof se je odločil, da bo obdržal prvotno kotno stavbo, dodal pa je novi krili, zaradi katerih je bilo treba porušiti dve sosednji hiši, s čemer je stavba dobila obliko črke U. Fasada nove palače je bila prilagojena baročnemu okusu. Problem horizontalnih povezav so rešili z gradnjo obokanih hodnikov ob dvoriščnem pročelju ob vseh treh krilih nove palače. Zunanje dvorišče je bilo zravnano, saj so bila tla na različnih višinah, in nato tlakovano z okroglim kamenjem. Nova palača je imela dve prostorni bivanjski enoti in v vsakem nadstropju približno deset sob.
Kmalu po letu 1709 so bili novi baročni deli spet prezidani. Na severnem delu nekdanjega obokanega dvorišča so postopoma zgradili novo krilo, novo stopnišče in dve veliki dvorani oziroma salona. Gradnja se je zavlekla do dvajsetih let 18. stoletja. V duhu časa so problem povezav rešili z gradnjo novega povezovalnega krila na treh obokanih hodnikih, ki je dvorišče razdelilo na dva dela. Zadnja velika prenova je potekala leta 1820, ko je palača dobila nove stropove, večja okna in novo klasicistično fasado. Dela je nadzoroval furlanski mojster Francesco Coconi. 
Zaradi spremembe namembnosti v 20. stoletju, ko se je palača začela uporabljati za pisarne in stanovanja, je prišlo do degradacije notranjih prostorov. Med najhujšimi posegi, do katerih je deloma prišlo tudi zaradi prenove po katastrofalnem potresu leta 1895, so odstranitev baročnega stopnišča, prezidava severne dvoriščne fasade, prezidava hodnikov in obeh salonov ter zazidava obokov.
Leta 1935 je mesto Ljubljana Turjaško palačo kupilo za potrebe novo ustanovljenega muzeja. Muzej je v delu stavbe leta 1937 predstavil prvo zbirko. V naslednjih desetletjih in po drugi svetovni vojni si je stavbo delil s številnimi ustanovami, na primer knjižnico in arhivom. V tem času so bili deli palače nepremišljeno spremenjeni brez prostorskega ali arhitekturnega načrta.. 
Zaradi statične ogroženosti je konec 20. stoletja obnova palače končno postala prioritetna naloga. Celovita statična, protipotresna in funkcionalna prenova Turjaške palače, v kateri je sedež Mestnega muzeja, se je začela leta 2000: v nosilne kamnite stene je bil vbrizgan beton, poškodovana lesena struktura tal je bila nadomeščena z železobetonskimi elementi zaradi protipotresne varnosti, pod temelje pa so bili vstavljeni piloti, ki so omogočili, da so se na podzemni ravni začela arheološka izkopavanja.

S prenovo smo želeli ohraniti glavne značilnosti palače in njenih prejšnjih različic ter jih ustrezno predstaviti. Novi arhitekturni elementi, ki jih je bilo treba dodati, poskušajo poudariti pomen ohranjene arhitekture. Prenova stavbe v vseh ozirih upošteva potrebe sodobnega muzeja, ki je osredotočen na obiskovalce. .
Nov poseg temelji na uporabi minimalnih elementov, kot so okna ali vrata brez okvirjev, ter nevtralnih lokalnih materialov, ki so omogočili zlitje novega s starim, poudarek obstoječih struktur palače ter oživitev nekaterih nekdanjih značilnosti. Prehodi, ki so obrnjeni proti dvorišču, so bili najprej zasnovani kot zunanja območja, ki so bila pred vremenom zaščitena samo s streho. Pozneje so bili ti prehodi zazidani, obokane odprtine pa so bile zmanjšane na majhna okna. Z arhitekturno prenovo so prehodi postali spet odprti, kar ne dovaja samo več naravne svetlobe, temveč obiskovalcem omogoča, da uživajo v prvotni arhitekturi stavbe. Zasteklitev ne temelji na običajnih okvirjih, temveč je med dva steklena elementa vstavljen samo majhen okvir, ki je naslonjen na stebre, v katere zato ni bilo treba zarezati, zato ni povzročena trajna škoda.


  OFIS arhitekti:
Rok Oman
Špela Videčnik 
Rok Gerbec
Josip Konstantinovič
Karla Murovec

Natečajna :
Rok Oman 
Špela Videčnik 
Lidija Dragišič
Marko Coloni

Statika
ELEA IC d.o.o.

Naročnik
Mestni muzej Ljubljana 
površina 2,650 m2 (obstoječe); 790 m2 (novo)

cena
6.71M €

foto @Tomaž Gregorič